Simon Gregorčič 7

NJEGA NI !

Rože je na vrtu plela

Pela pesmico glasno

Živo v lice zarudela,

Ko je stopil on pred njo.

"Daj mi cvetko, dete zalo,

Da na prsi jo pripnem,

Za spomin cvetico malo,

Predno v tuje kraje spem."

Kito cvetja mu je dala,

S cvetjem dala mu srce,

Sama v vrtu je ostala,

On po svetu šel od nje.

Rože je na vrtu plela,

Pesmi pela je glasno,-

Kaj, da vrta več ne dela,

Kaj ne poje več tako ?

Deklica glavo poveša,

Vene obraz, prej cvetoč,

nekaj nje srce pogreša,

Solz jej potok lije vroč.

Čez ograjo vrtno gleda, -

Mnogo mimo vre ljudi; -

Deva bleda, deva bleda,

Njega od nikoder ni !