Simon Gregorčič 3

NE TOŽIM !

Ne tožim vam, cvetice,

Ker mlado mi mori srce;

Saj cvetno vaše lice

Ne ve kaj bol je in gorje.

Ne tožim, zvezde zlate,

Bolesti svoje vam nikdar;

Tam daleč ve migljate,-

Kaj toga moja vam je mar ?

Ne tožim, kot sem tožil,

Brezčutnim, trdim več ljudem;

Kar plečem sem naložil,

To nosil bodem večno nem.

Za srečo nisem rojen,

Osodo svojo vem in znam,

To znam, da sem obsojen

Čutiti bolečine sam !