Simon Gregorčič 16

NA SEMNJI .

Žid si na trgu je šator napravil,

lišp raznoter je na prodaj postavil:

zlate verižice, krasne uhane,

prstane, igle umetno kovane.

To se ti bliska, oj to se leskeče,

meče po izbici iskre žareče!

Tropa gledalek krog žida se zbira,

željno v zlato in srebro se ozira.

Lišpa kupavajo vsakoršne vrste,

v lase in uha, na vrat in na prste,

z lišpom na roci, na vratu, na glavi

pojdejo v cerkvo v nedeljo - k razstavi.

Tebi, dekle, pa ni treba krasila,

krasa dovolj si od neba dobila:

ustne so ti nad korale rudeče,

Tvoje oko se nad biser leskeče;

Rože rastoče sred lilij obličja

rajske brez tujega so lepotičja;

Kodri, ki venčajo umno glavico,

krasijo bolj te kot krona kraljico;

Snežno beloto deviškega vrata

le zatemnila bi vrvica zlata!

Lepa, najlepša si sama ob sebi,

lišpa ni treba oj deklica tebi!