Simon Gregorčič 10

SLOVO !

"Podajam roko ti s solzami,

Oh, morda zadnjikrat nocoj;

Ostati mi je revi sami,

Tu čakala v samotnem hrami

In plakala bom za teboj.

Podajam roko ti s solzami

Oh, morda zadnjikrat nocoj."

""Tolaži Bog te, ljuba zvesta,

Ne kali vedrih si oči !

Vojakova si ti nevesta,

Ni stalnega vojaku mesta,

Kot val iz kraja v kraj hiti.

Tolaži Bog te, ljuba zvesta,

Ne kali vedrih si oči !

Tu streho lahkega šatora

Razpne vojak, ko pade mrak;

A ko se vzdrami zlata zora,

Podreti dom obnočni mora,

Naprej ubrati čvrst korak,-

In streho lahkega šatora

Zvečer drugje razpne vojak !

Nestalna moja je usoda,

A to srce nestalno ni.

Osoda, ko deroča voda,

Odganja čolnič moj od proda,

Od sladke sreče me drvi.

Nestalna moja je osoda,

A to srce nestalno ni.

Glej zvezdo ono jasno gori:

Zvestobe moje slika je !

Po istem se vrti prostori,

Nevgasno sije v zvezdnem zbori,

Obnebja svetla dika je.

Glej zvezdo ono na obzori:

Zvestobe moje slika je !

Ko zvezda ta bo pot zgrešila,

Zvestoba moja klone ti;

Ko od nevgasnega svetila

Oko bo jasna obrnila,

Ljubezen moja vtone ti.

Ko zvezda ta bo pot zgrešila,

Zvestoba moja klone ti !

Ostani ti vojaku zvesta,

Kot on ostane tebi zvest;

Pred Bogom bodeš mi nevesta,

Ko srečno me pripelje cesta

Iz tuje zemlje daljnih mest.

Ostani ti vojaku zvesta,

Vojak ostane tebi zvest."