Simon Gregorčič 1

PAČ VIDEL ZVEZD SEM BREZ ŠTEVILA

Pač videl zvezd sem brez števila,

Kresnic ivanskih in pa vešč;

Krasno se vsaka je svetila,

Soditi pa sem bil nevešč.

Svetlobo slednjo jaz sem ljubil,

Svetlobo dne, mraku, noči,-

Zaslepljen skoro vid sem zgubil,

A kdo ga včasih ne zgubi ?

Zdaj vid se vrača, ž njim spoznanje:

Kresnice, vešče,- kaj ve, kaj ?

In zvezde, ljubljenke nekdanje ?

Solnc pravih gledam zdaj sijaj !

Ve zvezde svetile le v noči,

Zažge in pa vgasi vas noč;

Ko z zorom jasni dan napoči,

Ve ob svetlobo ste in moč.

In ve kresnice ? Žar imate

Iz isker naših le kresov,

In mnogemu se zdite zlate,

A z onih niste ve svetov.

In vešče ve plamenoješče,

Ve vabite ljudi v tolmun,

In zvabite pač vanj nevešče;

A všel vam je vbiralec strun.

Kresnice, vešče in zvezdice,

Vaš žar vabljiv je, a minljiv:-

Mamljiv pač za oči zenice,

A duši malo tolažljiv.

Dve solnci zre oko zavzeto,

Ki mi ne vgasneta nikdar:

Resnice solnce - pismo sveto,

A drugo - poezije čar ...