Postaja za reševanje življenj

 Na skalnati morski obali, kjer je pogosto prihajalo do brodolomov, je bila nekoč majhna razmajana postaja za reševanje življenj. To je bila samo koča in tam je bil samo en čoln, toda maloštevilna posadka postaje je bila vdana skupina, ki je stalno budno pazila na morje in je ne meneč se zase in za svojo varnost šla neustrašno ven na morje tudi v nevihti, če je bilo očitno, da se je nekje potopila ladja. Čim bolj je postaja postajala slavna, toliko bolj so se ljudje iz okolice želeli priključiti njenemu odličnemu delu. Velikodušno so žrtvovali svoj čas in denar, tako so se včlanili novi člani, kupili so nove čolne in izurili nove ekipe. Tudi namesto koče so sezidali komfortno stavbo, ki je ustrezala potrebam tistih, ki so jih rešili na morju. In ker se brodolomi ne dogajajo vsak dan, je postajala priljubljeno zbirališče- neke vrste lokalni klub. Sčasoma so člani postali tako zaposleni z družabnimi zadevami, da jim ni bilo več do tega, da bi reševali življenja, čeprav so ponosno nosili priponke z motom o reševanju življenja. Če pa so v resnici rešili ljudi iz morja, je bila to zanje vedno nadloga, ker so bili umazani in bolni in so zamazali preproge in pohištvo.

Kmalu so družbene aktivnosti kluba postale preštevilčne in so vedno manj reševali življenja. Ko so na klubskem sestanku o tem razpravljali, je nekaj članov vztrajalo pri tem, da se vrnejo k svojemu prvotnemu namenu in aktivnosti. Glasovali so in te rogovileže, ki so se izkazali kot neznatna manjšina, so pozvali, naj zapustijo klub in ustanovijo drugega.

In prav to so storili nekoliko južneje na obali s tako nesebičnostjo in drznostjo, da so čez nekaj časa postali slavni zaradi svojega heroizma. Nato je število novih članov naraslo, kočo so na novo postavili… in njihov idealizem je začel ugašati. Če danes slučajno obiščete to področje, boste našli s številnimi ekskluzivnimi klubi posejano obalo. Vsak je po pravici ponosen na svoj izvir in na svojo tradicijo.

Še vedno prihaja do brodolomov na tem področju, toda zdi se, da to nikogar posebno ne skrbi.