Brata, ki sta se ljubila

Dva brata, eden samec, drugi poročen, sta imela farmo, katere rodovitna zemlja je bogato rodila žito. Setev sta si razdelila na polovico.

V začetku je šlo vse dobro. Potem se je poročeni brat začel sem in tja ponoči prestrašen zbujati in je mislil: "To ni pošteno. Moj brat ni poročen in dobi polovico žetve. Jaz pa imam ženo in pet otrok, tako da sem za starost preskrbljen. Toda kdo bo skrbel za ubogega brata, ko bo ostarel ? Prihraniti mora veliko več za prihodnost, zato je njegova potreba gotovo večja kot moja."

Ob tej misli je vstal, se splazil k bratovi hiši in stresel vrečo žita v njegov skedenj.

Tudi neporočeni je začel dobivati takšne nočne napade. Od časa do časa se je zbudil in si rekel: "To ni pošteno. Moj brat ima ženo in pet otrok in dobi polovico letine. Jaz pa moram preživljati samo sebe. Ali je potem pravično, da moj ubogi brat, ki očitno potrebuje več kot jaz, dobi prav toliko kot jaz ?" Potem je vstal in stresel vrečo žita v bratov skedenj.

Nekega dne sta vstala oba ob istem času in sta tekla drug k drugemu, vsak z vrečo žita na rami !

Mnogo let pozneje, po njuni smrti, je zgodba prišla na dan. Ko so meščani hoteli zgraditi tempelj, so ga zgradili tam, kjer sta se brata srečala, kajti noben kraj v mestu se jim ni zdel tako svet, kot ta.

Odločilna religiozna razlika ni med temi, ki Boga častijo, in med temi, ki ga ne častijo, ampak med temi, ki ljubijo, in med temi, ki ne ljubijo.